John 8

8. Poglavje

1Jezus je odšel k Oljski gori. 2Zgodaj zjutraj je ponovno prišel v tempelj in vsi ljudje so prišli k njemu, in usedel se je ter jih učil. 3In pisarji in farizeji so k njemu privedli žensko, zasačeno v zakonolomstvu; in ko so jo postavili v sredo, 4§ so mu rekli: „Učitelj, ta ženska je bila zasačena v zakonolomstvu, pri samem dejanju. 5 ^a Torej Mojzes nam je v postavi ukazal, da naj bi bili taki kamnani. Toda kaj praviš ti?“ 6To so rekli, ker so ga skušali, da bi ga lahko obtožili. Jezus pa se je sklonil in s svojim prstom pisal po tleh, kakor da jih ni slišal. 7Torej, ko so ga še naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: „Kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže kamen nanjo.“ ^b 8In ponovno se je sklonil ter pisal po tleh. 9§ In ti, ki so to slišali, so obsojeni po svoji lastni vesti, drug za drugim odšli ven, s pričetkom pri najstarejših, celó do zadnjega; in Jezus je ostal sam ter ženska stoječa v sredi. 10Ko se je Jezus dvignil in ni videl nikogar razen ženske, ji je rekel: „Ženska, kje so ti tvoji tožniki? Ali te nihče ni obsodil?“ 11Rekla je: „Noben človek, Gospod.“ In Jezus ji je rekel: „Niti te jaz ne obsojam. Pojdi in ne greši več.“

12 Potem jim je Jezus ponovno spregovoril, rekoč: „Jaz sem svetloba sveta. Kdor sledi meni, ne bo hodil v temi, temveč bo imel svetlobo življenja.“ ^c 13Farizeji so mu torej rekli: „Ti prinašaš pričevanje o sebi, tvoje pričevanje ni resnično.“ 14Jezus je odgovoril in jim rekel: „Četudi pričujem o samem sebi, je vendarle moje pričevanje resnično, kajti jaz vem od kod sem prišel in kam grem, toda vi ne morete povedati od kod sem prišel in kam grem. ^d 15Vi sodite po mesu; jaz ne sodim nobenega človeka. 16Če pa vendarle sodim, je moja sodba resnična, kajti nisem sam, temveč jaz in Oče, ki me je poslal. 17Tudi v vaši postavi je zapisano, da je pričevanje dveh ljudi resnično. ^e 18Jaz sem nekdo, ki pričuje o samem sebi in Oče, ki me je poslal, prinaša pričevanje o meni.“ 19Tedaj so mu rekli: „Kje je tvoj Oče?“ Jezus je odgovoril: „Vi ne poznate niti mene niti mojega Očeta. Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.“ 20Te besede je Jezus govoril v zakladnici, medtem ko je učil v templju. In nanj noben človek ni položil rok, kajti njegova ura še ni prišla. 21Potem jim je Jezus ponovno rekel: „Jaz grem svojo pot in iskali me boste in umrli boste v svojih grehih. Kamor grem jaz, vi ne morete priti.“ 22Tedaj ▼

▼[Leta Gospodovega 33.]

so Judje rekli: „Ali bo samega sebe ubil, ker pravi: ‚Kamor grem jaz, vi ne morete priti.‘“ 23In rekel jim je: „Vi ste od spodaj, jaz sem od zgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega sveta. 24Povedal sem vam torej, da boste umrli v svojih grehih, kajti če ne verujete, da jaz sem on, boste umrli v svojih grehih.“ 25Tedaj so mu rekli: „Kdo si?“ In Jezus jim reče: „Celo isti, kakor sem vam povedal od začetka. 26Povedati vam imam mnogo besed in soditi o vas, toda tisti, ki me je poslal, je resničen in svetu govorim te besede, katere sem slišal od njega.“ 27Niso pa razumeli, da jim je govoril o Očetu. 28Tedaj jim je Jezus rekel: „Ko boste povzdignili Sina človekovega, potem boste spoznali, da jaz sem on in da ničesar ne delam sam od sebe, temveč te stvari govorim kakor me je naučil moj Oče. 29In tisti, ki me je poslal, je z menoj. Oče me ni pustil samega, kajti vedno delam te stvari, ki mu ugajajo.“ 30Ko je govoril te besede, so mnogi verovali vanj. 31Tem Judom, ki so verovali vanj, je tedaj Jezus rekel: „Če ostanete v moji besedi, potem ste zares moji učenci 32in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.“

33 Odgovorili so mu: „Mi smo Abrahamovi potomci in nikoli nismo bili nobenemu človeku v suženjstvu. Kako praviš: ‚Osvobojeni boste?‘“ 34Jezus jim je odgovoril: „Resnično, resnično, povem vam: ^g ‚Kdorkoli grešno počenja greh, je služabnik grehu. 35In služabnik v hiši ne ostaja za vedno, toda Sin ostaja večno. 36Če vas bo torej Sin osvobodil, boste zares svobodni. 37Vem, da ste Abrahamovi potomci, toda vi si prizadevate, da me ubijete, ker moja beseda v vas nima prostora. 38Jaz govorim to, kar sem videl pri svojem Očetu, vi pa delate to, kar ste videli pri svojem očetu.‘“ 39Odgovorili so in mu rekli: „Naš oče je Abraham.“ Jezus jim reče: „Če bi bili Abrahamovi otroci, bi delali Abrahamova dela. 40Toda sedaj si prizadevate, da me ubijete, človeka, ki vam je povedal resnico, ki sem jo slišal od Boga. Tega Abraham ni storil. 41Vi opravljate dela svojega očeta.“ Tedaj so mu rekli: „Mi nismo rojeni iz prešuštva; mi imamo enega Očeta, celó Boga.“ 42Jezus jim je rekel: „Če bi bil vaš Oče Bog, bi me ljubili, kajti jaz sem izšel in sem prišel od Boga; niti nisem prišel sam od sebe, temveč me je on poslal. 43Zakaj ne razumete mojega govora? Zato ker celó ne morete poslušati moje besede. 44Vi ste od svojega očeta, hudiča in počeli boste poželjivosti svojega očeta. On je bil od začetka morilec in ni ostal v resnici, ker v njem ni resnice. Ko govori laž, govori iz svojega ▼

▼svojega…: ali, svoje lastne volje ali nagnjenja.

lastnega, kajti on je lažnivec in oče le-te. ⁱ 45In ker vam govorim resnico, mi ne verjamete. 46Kdo izmed vas me prepričuje o grehu? Če pa govorim resnico, zakaj mi ne verjamete? 47Kdor je iz Boga, posluša Božje besede. Vi jih torej ne poslušate, ker niste od Boga.“ ^j 48Tedaj so Judje odgovorili in mu rekli: „Ali ne govorimo prav, da si Samarijan in imaš hudiča?“ 49Jezus je odgovoril: „Jaz nimam hudiča, temveč častim svojega Očeta, vi pa me onečaščate. 50In ne iščem svoje lastne slave; obstaja nekdo, ki išče in sodi. 51Resnično, resnično, povem vam: ‚Če se človek drži moje besede, nikoli ne bo videl smrti.‘“ 52Tedaj so mu Judje rekli: „Torej, mi vemo, da imaš hudiča. Abraham je mrtev in preroki; ti pa praviš: ‚Če se človek drži moje besede, nikoli ne bo okusil smrti.‘ 53Ali si ti večji kakor naš oče Abraham, ki je mrtev? In tudi preroki so mrtvi. Koga se ti sam delaš?“ 54Jezus je odgovoril: „Če jaz častim sebe, moja čast ni nič. Moj Oče je ta, ki me časti, o katerem vi pravite, da je vaš Bog. 55Vendarle ga vi niste spoznali, toda jaz ga poznam. In če bi rekel: ‚Ne poznam ga,‘ bi bil lažnivec, podoben vam. Toda jaz ga poznam in se držim njegove besede. 56Vaš oče Abraham se je razveselil, da vidi moj dan. In videl ga je in je bil vesel.“ 57Tedaj so mu Judje rekli: „Še petdeset let nisi star in si videl Abrahama?“ 58Jezus jim je rekel: „Resnično, resnično, povem vam: ‚Preden je bil Abraham, jaz sem.‘“ 59§ Tedaj so pobrali kamne, da bi jih vrgli vanj, toda Jezus se je skril in odšel iz templja, gredoč skozi njihovo sredo in tako odšel mimo.